Goodbye 2009

Prišli smo na konec leta 2009. Zgodilo se je vsega-lepega in groznega,ampak gledat moramo naprej. Novoletnih zaobljub nimam,ker jih kot vsako leto prelomim. Želim si le veliko zdravja ne le sebi,vendar vsem mojim prijateljem,znancem in seveda sorodnikom.

Torej...veselo,zdravo in predvsem lepo 2010 vam želi Anja. :)

Rdeči alarm

Božič smo preživeli v zelo čudni idili. Sneg nas je zapustil še ne en teden pred božičem in obiskal nas je dež,ki je s sabo pripeljal poplave. Neverjetno kako veliko škodo lahko naredijo poplave in koliko ljudi ostane brez suhih domov v parih urah in še to za božič. Slovenija je bila v rdečem alarmu. Sava je narasla za 2-3m. Tudi ostale reke so zelo visoke. Še vedno je možnost,da narastejo,ampak se večina rek že vrača v strugo.
Upam,da se bo vse umirilo in bo spet zapadel sneg,ker resnično hočem imeti bel rojstni dan :)



Do naslednjič,
Anja

VESEL BOŽIČ ;*

Diši po božiču

Skoraj smo že na sredini mojega najljubšega meseca decembra. Vse je že v prazničnem vzdušju in komaj čakam počitnice. Obožujem tisti vonj po svežih piškotih in potici,obožujem okraševanje jelke in delanje jaslic. Vse to me dela srečno in zadovoljno. Na piko na i pa seveda naredi sneg,ki je včeraj začel padati in še vedno ni nehal. Ob takih dnevih vzamem v roke fotoaparat in se odpravim ven. Po sprehodu se pa prileže topel čaj. Oh,kako obožujem take dni. Sicer je pa pred nami še en naporen teden. Če ta teden preživim,tako kot si želim sem zares dobra. Med počitnicami pa nebom za šolo delala nič. Komaj čakam,da se odmaknem od knjig in od vseh šolskih skrbi.



Preživite čim lepše še te dni do počitnic.

Do naslednjič,
Anja

Stand up for the chapions

Ne bom nič dolgovezila,ampak bom na kratko povedala,nekaj o tekmi,ki je bila v sredo med Slovenijo in Rusijo. Vem,da ste vsi tekmo spremljali in živčno navijali za naše prvake. Vesela sem,da smo zmagali in smo vsem pokazali,da nismo tako 'švoh',kot si nekateri mislijo. Mogoče smo mali v veličini,ampak smo veliki v srcu in to smo dokazali. Ponosna sem,da sem slovenka!
Veseli me pa tudi,da bodo hrvati to svetovno prvenstvo spremljali kar doma,na kavču. :]




Pride slovenc na hrvaško mejo,pa ga hrvat vpraša:" Kam pa kam?"
pa mu slovenc odgovori:"V Južno Afriko,pa vi? ;))

Moon

Prav očitno je,da se v dnevih polne lune počutimo čisto drugače,čisto zmedeno in nikakor ne dobro. Včeraj je bil vrhunec polne lune in dobesedno smo še danes vsi nekam čudni. Danes me že cel čas dobesedno spremlja nesreča. Natečen imam mezinček na nogi in na roki,nič mi ne gre od roke in počutim se prav bedno. Hvala bogu,da je to le enkrat v mesecu.


Pa naj povem še nekaj o šoli. Šola se je ta teden začela v tiste popolnem zagonu. Baje,da bodo že začeli spraševati,ampak jaz vsekakor ne morem priti za knjige. Vedno se zanašam na 24 svojih sošolcev in sošolk in vem,da na začetku še nebo menda vprašala mene. (upam)
In še kar se tiče mjuzikla...uspešno je končan in sem vsa presrečna,da je. No,mogoče mi je pa tudi malo žal. Z vsemi tistimi,ki smo bili skupaj smo se zelo povezali in pogrešala bom tiste dneve,ko smo jih preživeli skupaj v dvorani.
(glede mjuzikla...mislim,da je to zadnjič kar ga omenjam. vem,bedna sem že z njem :)


Do naslenjič,
Anja

Nikoli več nebo,kot je nekdaj bilo

Tisti usodni dan je mimo. Pogreb je bil več kot lep in prelito je bilo ogromno solz (vsaj iz moje strani) . Tako hudo je pomisliti,da ga nikoli več nebom videla in nikoli ga več ne bom mogla pozdaviti,ter se nasmejati njegovim foram. Oh,kako je grozen ta občutek. Junko,počivaj v miru božjem!

Mjuzikl je bil odličen. Sicer so bile okoliščine katastrofalne in me res čudi,da je bilo tako dobro. Čaka nas pa še kar 4 predstave in če mi verjamete se jih po eni strani veselim in po drugi čisto nič. Počasi mi že gre na živce. A,kaj..to moramo spreljati do konca!

Šola je že v polnem zagonu. Dobro,res dobro,da nas mjuzikl vleče ven,sicer bi že lahko bila kaj vprašana. Pišemo že na veliko in nove učiteljice in učitelj so dobri. Najbolj se nasmejimo pri geografiji in zgodovini,ko zaslišujemo našega učitelja v katerem bendu igra. Seveda,nebi bili mi,če nebi tega zvedeli. Oh,že vidim,da bo pri njem veliko,veliko smeha. :) Nesmem pa tudi pozabiti našega Gardalanda,ki smo se ga udeležili 18.9. Bilo je dobesedno fantastično. Ves tist adrenalin,ki ti požene kri po žilah in srce ti bije za znoret. Še bi(bom) šla. :)


Do naslednjič,
Anja